Odziv na popisovanje fotoreporterjev na protestih

V Aktivu fotoreporterjev in fotografov Društva novinarjev Slovenije opažamo, da so fotoreporterji na protestih – kljub večkratnim opozorilom – še vedno tarča policije, ki jih popisuje, fizično napada in večkrat tudi oglobi za opravljanje njihovega dela. Zato tudi sredino (tokrat) nenasilno ravnanje policistov na posnetku, kot tudi vsakršno namerno ali nenamerno preprečevanje dela fotoreporterjev na terenu, ostro obsojamo. Gre za še en neosnovan in neposreden poseg represivnih organov v delo predstavnikov medijev, zato policijo znova pozivamo, da spoštuje delo fotoreporterjev, svobodo izražanja, pravico do obveščanja in obveščenosti javnosti.

Glede na to, da na terenu neprestano prihaja do kratkih stikov, bomo policiji še enkrat poslali poziv na srečanje in pogovor o tem, kako bi lahko v korist vseh izboljšali medsebojne interakcije. Vsem našim članom pa svetujemo včlanitev v DNS, saj s tem pridobite novinarsko izkaznico, ki vam bo olajšala identifikacijo in s tem opravljanje dela.

Odziv Aktiva fotoreporterjev in fotografov na pogodbo, sklenjeno med UKOM in STA

V Aktivu fotoreporterjev in fotografov Društva novinarjev Slovenije smo se odzvali na pogodbo, sklenjeno med Slovensko tiskovno agencijo (STA) in vlado, saj je le ta za fotografe škodljiva. Ne upošteva bistvene razlike med delom, ki ga opravljajo novinarji in fotografi, zato nas upravičeno skrbi za prihodnost trga. Pogodba vsebuje določila, ki so škodljiva in nedomišljena do te mere, da lahko privedejo do popolnega sesutja trga vizualnih vsebin (fotografij). Zato odločno pozivamo tako STA kot vlado k ponovnemu razmisleku in ureditvi, ki ne bo imela tako usodnih posledic.

Zakon o STA (Ur. l. RS št, 50/11 in 36/21) namreč ločuje dejavnost STA na javno službo in tržne dejavnosti. Kot javno službo STA opravlja dejavnosti, ki so bistvenega pomena za osnovno informiranje javnosti, kot so: priprava povzetkov novic (v slovenskem in angleškem jeziku), besedila radijskih novic in avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih. Vse te vsebine mora STA brezplačno dati na voljo vsem pod enakimi pogoji (4. člen zakona).

Kot tržno dejavnost pa STA opravlja trženje razširjenih novinarskih vsebin, zbirnih novic, analitičnih besedil, biografij, intervjujev, trženje oglaševalskega prostora, ustvarjanje specializiranih servisov, založniško dejavnost ipd. (5 člen zakona).

To, kar je pri ločevanju dejavnosti na javno službo in tržne dejavnosti bistveno, je, da se kot javno službo zagotavlja samo ključne, najbolj bistvene podatke o dogodku ali dogajanju v Sloveniji ali po svetu. Pri fotografijah pa ni mogoče objaviti samo povzetka, ker je zaradi narave fotografskega medija vedno nujna objava celotne posamične fotografije, ki nosi vso informacijsko vrednost podobe. Na fotografiji se vedno vidi vse, saj ni mogoče objaviti samo bistvenih podatkov s fotografije. Zato ni mogoče ločiti povzetka fotografije od fotografije same na enak način, kot je mogoče ločiti povzetek novice od poglobljenega analitičnega članka o istem dogodku ali temi.

Zakon nikjer ne določa, kako dolgo morajo biti povzetki informacij ali fotografije na voljo javnosti in kakšne dolžine, obsega ali kakovosti morajo biti. Prav tako ne določa, kakšna mora biti kakovost avtorsko zaščitenih fotografij in pod kakšnimi pogoji naj bi bile objavljene – določeno je le, da morajo biti vsebine v okviru javne službe dostopne vsem, brezplačno in pod enakimi pogoji.

Ker pri fotografijah ni mogoče ločevati med povzetkom fotografije in celo fotografijo, je treba režim objave fotografij prilagoditi temu primerno, sicer bo prišlo do hudega izkrivljanja trga in uničenja celotne panoge reportažne fotografske dejavnosti. V tretjem členu pogodbe med STA in vlado je namreč določeno, da se STA zavezuje, da bo vse vsebine, ki nastanejo v okviru javne službe (vključno s fotografijami), objavil tako, da bodo pod enakimi pogoji vsem dostopne na spletni strani STA, in sicer eno leto od nastanka. Za fotografije pa je še posebej določeno, da ne smejo imeti vodnega žiga in da morajo biti objavljene v visoki resoluciji, primerni za objavo v vseh medijih. Po preteku enega leta od nastanka pa lahko STA objavljene vsebine (dokumentarno in arhivsko gradivo, vključno s fotografijami) prodaja na trgu.

S tem pa je prišlo do neenakega obravnavanja fotografskih del v primerjavi z novinarskimi deli, saj morajo biti kakovostne fotografije (v resoluciji primerni za objavo v vseh medijih) brezplačno dostopne celo leto od nastanka, medtem ko se novinarska dela, ki presegajo samo povzetek informacij (npr. analitični članki, intervjuji, zbirne novice ipd.), ves čas tržijo.

Če bodo fotografije STA v visoki resoluciji in brez vodnega žiga na voljo brezplačno, bo s tem prišlo do sesutja trga reportažnih fotografij, saj drugi fotografi in fotoreporterji svojih fotografij ne bodo mogli prodati, ker bodo kupcem na voljo brezplačne fotografije STA. S tem bo STA kot izvajalec javne službe uničil prosti trg, saj bo vsem ostalim fotografom in medijem onemogočil konkurenčno ravnanje, torej ponujanje svojih fotografij na prostem trgu. Posledica tega bo, da bodo drugi fotografi prenehali fotografirati najpomembnejše dogodke, zlasti če bodo na teh dogodkih prisotni fotografi STA, ker bodo vedeli, da sami svojih del ne bodo več mogli prodati. Na ta način pa bo osiromašena tudi javnost, saj ji bo na voljo manj fotografij in s tem manj vizualnih informacij o najpomembnejših dogodkih, ki javnost upravičeno zanimajo.

Možna rešitev tega problema bi bila, da STA v okviru javne službe objavi fotografije z vodnim žigom in v nižji resoluciji, torej taki, ki zagotavlja javnosti osnovne in bistvene informacije, torej informacije o tem, kaj se je zgodilo, kje, kdaj. Nikakor pa ni smiselno, da se brezplačno dajejo na voljo fotografije brez vodnega žiga in v visoki resoluciji, ki omogoča kakršnokoli nadaljnjo uporabo fotografij vsem – torej posameznikom, medijem, pravnim osebam, oglaševalcem itd., saj bo s tem prišlo do uničenja dejavnosti vseh ostalih fotoreporterjev in fotografov. Na ta način bodo do brezplačnih fotografij na račun slovenskih davkoplačevalcev prišli tudi vsi tisti, ki bi jih sicer plačali – zlasti npr. tuji mediji, založniki, izdajatelji revij, oglaševalci in drugi.

Izvršni odbor AFF
Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije

Nagrade ČUVAJ/WATCHDOG 2021

Društvo novinarjev Slovenije razpisuje nagrade ČUVAJ/WATCHDOG 2021:

  • nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva;
  • nagrade za dosežke mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let;
  • nagrade za izstopajoče novinarske dosežke;
  • nagrade za izstopajoče dosežke na področju novinarske fotografije v treh kategorijah: posamična fotografija, zgodba/reportaža/serija fotografij, multimedijska zgodba.

Vse podrobnosti o natečaju najdete na spletni strani Društva novinarjev Slovenije. Rok za predložitev kandidatur in izborov se izteče 18. oktobra 2021.

Policija naj varuje in ne dodatno ogroža fotoreporterjev

Med demonstracijami proti uveljavljanju pogojev PCT v javnem življenju je policist včeraj poškodoval fotoreporterja Toneta Stojka, ki demonstracije sistematično pokriva oz. dokumentira že več kot pol stoletja. Stojko je prepričan, da je šlo za nameren in premišljen ukrep policista, ki mu je usmeril curek solzivca naravnost v obraz. V Aktivu fotografov in fotoreporterjev Društva novinarjev Slovenije ravnanje policista in policije odločno obsojamo, saj je to več kot očitno odraz stanja, ko smo fotoreporterji in fotografi, ki dokumentiramo javne dogodke v širšem interesu javnosti, tarča napadov represivnih organov na eni in demonstrantov na drugi strani. Od policije, v kateri so zaposleni usposobljeni profesionalci, pričakujemo, ne le da ne poškoduje fotoreporterja pri opravljanju njegovega dela, ampak, da ga varuje in mu nudi zaščito. Fotoreporterji smo zaradi narave našega dela že tako ali tako izpostavljeni varnostnim tveganjem, zato je popolnoma nesprejemljivo, da nas dodatno ogrožajo policisti.

V aktivu opozarjamo tudi na nedopustno ravnanje posameznice, ki je v začetku septembra s škarjami poškodovala razstavljena dela fotoreporterja Luke Dakskoblerja z naslovom Bolezen časa na Kranj Foto Festu. V tem primeru gre za načrt(ova)no dejanje in namerno uničenje novinarskega oziroma fotoreporterskega dela, kar prav tako odločno obsojamo. Takšna dejanja ogrožajo svobodo izražanja.

Foto: Tone Stojko

Zagon platforme za prijavo napadov na novinarje

Društvo novinarjev Slovenije objavlja platformo za prijavo napadov na novinarje in medije v Sloveniji. Namenjena je novinarjem, ki v primeru napada lahko izpolnijo vprašalnik in tako javnosti posredujejo več informacij o napadu. Omogočila bo sistematično beleženje in spremljanje napadov ter ozaveščanje javnosti. Na platformi bodo zbirali prijave fizičnih napadov in groženj, verbalnih napadov, ki presegajo argumentirano kritiko novinarjevega dela, vključno s sistemskimi in finančnimi grožnjami medijem, ni pa namenjena poročanju o ekonomskih pritiskih na novinarje znotraj medija.

Ob zagonu platforme novinarjem, ki so žrtve napadov, nudijo tudi brezplačni prvi pravni posvet z Odvetniško pisarno Zakonjšek. Namen posveta je ugotoviti, ali je na določen napad možno in smiselno odgovoriti s pravnimi sredstvi. Navodila za prijavo na pravno svetovanje in več informacij o poteku najdete tukaj.

Novinarje, fotoreporterje, snemalce in druge medijske delavce vabijo, naj napade dosledno prijavljajo na platformo, saj je ključno, da napadi ne ostanejo nezaznani in nenaslovljeni. Po izpolnitvi vprašalnika bodo prijavo uredniško pregledali. Prijava napada na platformi ne bo avtomatično sprožila odziva društva in/ali drugih akterjev, vsekakor pa lahko spodbudi odziv(e).

Spletna delavnica: Posegi v zasebnost pri delu fotoreporterjev

Društvo novinarjev Slovenije in Aktiv fotoreporterjev in fotografov v sredo, 16. junija 2021, ob 18. uri organizirata delavnico o POSEGIH V ZASEBNOST za fotoreporterje in fotografe.

Fotoreporterji_ke si želite narediti dobro fotografijo, pri tem pa lahko trčite v pravico do zasebnosti drugih. Ko se srečata pravica do svobode izražanja in pravica do zasebnosti, je tudi v primeru fotografije potrebno tehtanje pravic.

Na spletni delavnici bomo z odvetnico Jasno Zakonjšek iskali odgovore na vprašanje, katere so tiste okoliščine, ki nagnejo tehtnico na eno ali drugo stran.

Kakšna so pravila za fotografiranje v javnih prostorih in kakšna v zasebnih?
Kaj velja, ko gre za fotografiranje politikov, policistov, ljudi na ulici, otrok itd.?
Kakšne so lahko posledice na kazenskopravnem in civilnopravnem področju, če pri fotografiranju na nedovoljen način posežemo v zasebnost drugih?
Kakšna je obstoječa sodna praksa in kako odgovarja na konkretne dileme iz prakse?

Prijave zbiramo na spletni strani Društva novinarjev Slovenije do petka, 15. junija. Prek prijavnega obrazca ali na naslov generalni@novinar.com do petka, 11. junija 2021, pošljite vprašanja, na katera bo odvetnica na delavnici odgovorila.

Spletna delavnica: Avtorske pravice

Društvo novinarjev Slovenije in novoustanovljeni Aktiv fotoreporterjev in fotografov vas vabita na spletno delavnico o avtorskih pravicah za fotoreporterje in fotografe. Izvedli jo bomo v sredo, 14. aprila 2021, ob 18. uri. Delavnico bo vodila odvetnica Urša Chitrakar, ki se ukvarja s pravnim svetovanjem s področja avtorskih pravic, intelektualne lastnine in druge problematike s področja umetniške produkcije. Predstavila bo osnovna pravila glede avtorskih pravic – kaj varujejo, kako nastanejo, katere pravice poznamo in kaj avtorju zagotavljajo oziroma omogočajo, kako se pravice prenašajo. Na primerih bo pojasnila tudi, kaj pomenijo posamezna pogodbena določila, s katerimi se fotoreporterji srečujejo v praksi.

Prijave zbiramo na spletni strani Društva novinarjev Slovenije do torka, 13. aprila. Na dan dogodka bomo prijavljenim po elektronski pošti poslali povezavo do Zoom sobe z navodili za udeležbo.

Vabimo vas k prijavam in se veselimo vaše udeležbe!

Foto: Nebojša Tejić, STA

Ustanovitev Aktiva fotoreporterjev in fotografov

Danes je z javnim delovanjem pričel Aktiv fotoreporterjev in fotografov, ki deluje v okviru Društva novinarjev Slovenije. Neformalna skupina fotoreporterjev se je začela srečevati že konec preteklega leta, 28. 11. 2020 pa tudi uradno izvedla občni zbor aktiva in imenovala prvi izvršilni odbor, ki ga sestavljajo Uroš Hočevar, predsednik, Matjaž Rušt, namestnik predsednika, Katja Goljat, Bor Slana, Uroš Abram, Luka Dakskobler in Matej Povše (člani).

Povod za ustanovitev aktiva je bila ugotovitev, da fotoreporterji in fotografi nimajo telesa, ki bi v podobnih primerih, kot je bil napad na Boruta Živulovića, spregovorilo v njihovem imenu. V preteklosti je bilo že nekaj poskusov organiziranja, vendar pa potreba po cehovskem in interesnem povezovanju ostaja. Zato je ponovno vzniknila pobuda za povezovanje in združevanje fotoreporterjev in fotografov, tokrat v aktiv. Glavni cilj povezovanja je vzpostaviti organizacijo, ki bo stala za fotoreporterji in fotografi ter se borila za njihove pravice in interese. Razmere za delo so namreč vse slabše, poklic izginja, delo fotoreporterjev pa je popolnoma razvrednoteno.

Aktiv bo deloval v okviru društva novinarjev, ki bo nudil pravno formalen okvir delovanja. Članstvo v društvu je zaželjeno, ni pa pogoj za včlanitev v aktiv fotoreporterjev in fotografov. Prednosti članstva so:

Aktivno združevanje in povezovanje fotoreporterjev, ki so sicer člani različnih uredništev oziroma delujejo samostojno in nepovezani.
Delovanje za izboljšanje delovnih, socialnih in profesionalnih pogojev za delo fotoreporterjev in fotografov predvsem z opredelitvijo njihovih pravic in dolžnosti kot ponudnikov in odjemalcev storitev.
Zaščita avtorskih pravic in pristop k sistemom kolektivnega uveljavljanja avtorskih pravic.
Možnost poglabljanja strokovnega znanja in sodelovanje na izobraževalnih dogodkih s področja novinarske in dokumentarne fotografije.
Aktivno mednarodno sodelovanje s podobnimi organizacijami po svetu in drugimi ustanovami, ki se ukvarjajo z reportažno in dokumentarno fotografijo ali fotografijo nasploh.
Prvi dogodek, ki ga bosta društvo in aktiv organizirala 14. aprila 2021, bo delavnica o avtorskih pravicah, ki jo bo izvedla strokovnjakinja za to področje, odvetnica Urša Chitrakar. Vabilo na dogodek bomo objavili v prihodnjih dneh.

Vabljeni k včlanitvi v aktiv.